V naši hiši masaž in terapij si ne želim zgolj niza posameznikov, ki uporabljajo prostor – temveč skupnost ljudi, ki ta prostor soustvarjajo. Zato že zdaj odkrito delim svoje razmišljanje, da veš, koga si želim v hiši in kakšna kultura sodelovanja je zame pomembna.
Delo iz ozadja – česar stranka ne vidi, a občuti
Vsakdo izmed nas ima svojo sobo (ali si jo deli), a vsi skupaj soustvarjamo:
- sprejemnico – prvi stik s stranko,
- dnevno sobo – prostor za druženje, delavnice, razmislek,
- skupne prostore, ki so ogledalo našega odnosa do dela.
Zato pričakujem, da vsak:
- poskrbi za svojo sobo kot zanjo skrbnik,
- pripomore k urejenosti skupnih prostorov, vsak dan, ko je prisoten,
- ne prepušča nalog drugim z izgovori "jaz nisem umazal", "jaz danes nimam strank", "mene to ne moti"...
Skupnost brez tabel, a z občutkom
Nočem tabele. Nočem kazalcev. Želim ozaveščeno sodelavko ali sodelavca, ki:
- vidi, kaj manjka – in to uredi, brez čakanja na navodila,
- skrbi za red in lepoto prostora kot zase – ali še bolje,
- razume, da ne med nami ne gre za primerjanje, ampak za delovno in kolegialno skupnost.
Kultura soustvarjanja
Mogoče je to najtežji del – a tudi najbolj lep: ko se vsak od nas zaveda, da smo del nečesa. Vzdušje med nami ni samoumevno, ampak rezultat vsakdanjega prispevka – tudi z drobnimi opravili.
Če si tukaj zaradi masaže – super. Če si tukaj, da masažo podpiraš tudi s svojo prisotnostjo, odgovornostjo in energijo – potem si točno tisti človek, ki ga želim v tej hiši.
Prevzemanje osebne odgovornosti – ključ do skupnosti
Res je – prostor potrebuje določeno strukturo, nekoga, ki ga vodi, skrbi, da stvari tečejo. In to vlogo sem sprejel, ker sem začutil vizijo te hiše. Ampak to ni hierarhija.
To je soustvarjanje.
In da to soustvarjanje deluje, si želim, da vsak od nas prevzame del odgovornosti, ki jo čuti kot naravno in smiselno. Ne da samo nekaj “odkljuka”, ampak da se z določenim delčkom poveže.
Morda je to:
- skrb za glasbo in njen ritem skozi dan,
- aromaterapija v skupnem prostoru, da zadiši kot zavetje,
- cvetje na mizi – živo, vsak teden znova,
- izbor čajev in skodelic, ki nekaj povedo o hiši.
To so pomembne malenkosti, ki prostor napolnijo z dušo. In če vsak poskrbi za eno, ali pa v času svoje odsotnosti angažira koga drugega, se ustvari živo polje sodelovanja. Takrat ni več moj prostor ali tvoj prostor – ampak naš. In to se začuti. Vsaka stranka, ki vstopi, bo to začutila. In tudi mi se bomo lažje vračali v tak domač prostor.
Skupnost še nastaja: povabilo k soustvarjanju
Naša skupnost še ni končana zgodba. Pravzaprav se šele začenja. Smo na točki, kjer smo ustvarili osnovo, torej prostor, vrednote, vizijo. Zdaj pa je čas, da vanjo vstopijo ljudje. Da jo napolnimo z vašo energijo, pristopom, idejami, talenti.
Zato ne iščemo zgolj najemnikov. Iščemo soustvarjalce, ki jih navdušuje ideja, da bi bili del skupnosti, ki raste, ki se razvija in kjer ima vsak možnost dodati svoj pečat.