Ali veste, kaj boste zagledali, ko odgrnete zaveso?
Prve cvetove na drevju? Razpršene oblake na živo modrem nebu? Meglo? Siničko, ki je pravkar odletela? Predvidevamo lahko, vemo nikoli.
NA MASAŽI PRI JURETU
Ko Jureta ob koncu terapije vprašam, ali moram biti pozorna na kakšno reakcijo oz. kaj lahko pričakujem, mi ne odvrne nič konkretnega - verjame namreč v to, da ima telo svojo modrost in se zato odziva individualno. Njegova terapija, pri kateri uporabi kranio-sakralno in mioterapijo preseneti z dvojnostjo: ciljani prijemi mioterapije, ki prizemljijo, so pravi kontrast blagi, subtilni kranio-sakralni terapiji. Jure je pač terapevt, ki brez težav k človeku pristopi z različnih zornih kotov, prvič ker mu to omogoča znanje različnih terapevtskih tehnik, drugič ker uporablja svoj fleksibilni in k raziskovanju nagnjeni um. (Mimogrede mi natrese kopico uporabnih nasvetov, med drugim tudi nekaj "za pojest" in nekaj "za prebrat").
REZULTATI
Takoj po terapiji se je moja notranja kvadratura povečala (ko za odstrnjeno zaveso zagledate toplo sonce, takoj odprete okna in vdihnete svež zrak). Naslednji dan pa se je moje telo odzvalo z maksimalno bolečino, podobno tisti, ko sem postala "srečni lastnik" kroničnih bolečin. Moj terapevt je telesu obudil spomin. Presenetljivo pri vsem tem je, da sem kljub vsemu zmogla napore dneva in naslednjega dne ni bilo nikjer več "zlega duha". Očitno se je telo spomnilo, da bi popravilo.
ODSEV NAS SAMIH
Z idejo, da se telo toliko časa zdravi, kot si "bolezni/skrbi/etc. nalaga", me Jure pravzaprav ni potolažil; toda ponovno sem se spomnila, kaj človek zagleda za odstrto zaveso: ne glede na to, kaj se odpira pred nami, je tu vedno, v steklu komajda opazen, odsev nas samih. Tam se lahko vedno ugledamo, preden se podamo v dan. Pri Juretu zagotovo ne moreš zgrešiti samega sebe. Poskusite - ni variante. (Po moje je to urok - ki je zadel njega, seveda.)
Kakorkoli ... V spominu imam, da mi je Jure obljubil še eno celo in SAMO kranio-sakralno terapijo. Torej?
Se nadaljuje ...