Če pogledamo le ustroj naših teles in način delovanja presnove, je jasno, da smo se razvili za in skozi gibanje.
Piše: Jure Capuder
PULZ
Življenje pulzira v ritmih. Primarno se notranje gibljemo v ritmu dihanja, srčnega ritma in kranio-sakralnega ritma (subtilno gibanje, ki ga poganja polnjenje in praznjenje likvorja). To so načini notranjega gibanja, na katere nimamo neposrednega zavestnega vpliva, a brez njih se sploh ne bi zavedali (verjetno?).
ZAVESTNO GIBANJE
Kakšno vlogo pa igra hoteno, namensko gibanje, uporaba telesa pri krepitvi zdravja, dobrega počutja in pri osebnostni rasti. Vsekakor eno glavnih. Zavestno premikanje, učenje novih gibalnih vzorcev in prilagajanje nepoznanim (in pozabljenim) situacijam, vpliva na vse ravni našega bitja. Telesna vadba v vseh svojih oblikah je re-kreacija v polnem pomenu besede. Vpliva na to, kako presnavljamo (hrano, vodo, zrak in, nenazadnje, čustva), kako se čutimo v lastnih telesih, kako doživljamo svet okoli sebe, in koliko moči za prilagajanje si pridobimo.
BITI ČLOVEK
Zato je gibalna dejavnost eno izmed poglavitnih orodij za “biti človek”, ni le sredstvo za dosego nekega cilja (zdravje, lepota, športni dosežki, boljša samopodoba,…), temveč cilj sam! Biti v gibanju, pomeni živeti v čutenju in zavedanju telesa. Ko se gibljemo zavestno, odpiramo okna, obračamo kamne in “zračimo” prostore znotraj naših teles, od celic navzgor.
HIGIENA
Zavestno gibanje, igra s telesom, ne bi smela biti zgolj ena izmed prostočasnih dejavnosti, temveč del higiene. Že z majhnimi spremembami “kalupa”, znotraj katerega se večji del (odraslega) življenja gibljemo, lahko zaživimo v drugačni koži. Zato bom na blogu Telo.si vsak mesec objavil vajo ali dve, ki jo lahko preizkusite in začnete počasi širiti oz. obnavljati svojo gibalno “pismenost”. Že vsak najmanjši migljaj s prstom bi lahko bil samostojna gibalna praksa, če bi se ga lotili v polnem zavedanju celega telesa (dihanje, pozornost, zavedanje prostora okoli sebe, …) No, korak za korakom.