Podajmo se na 10 minutni sprehod.
Za začetek osvobodimo roki (če nekoga držite za roko, pa naj kar ostaneta združeni), občutimo svoje telo in opazujmo, kam stopajo naša stopala.
- NAJ BO MEDENICA KOT PLADENJ, KI NOSI NAPOLNJEN KOZAREC: Povzdignimo namišljen pladenj, da nogi lahkotno zanihata pod njim. Boki se ne zibajo v levo in desno. Naj namesto njih na okolico naredi vtis že s temi ukrepi popravljena telesna drža.
- OŽIVIMO STOPALA PROŽNO JIH POLAGAMO NA TLA (BREZ PRETIRANO DVIGNJENIH PRSTOV): Če nas boli v mečih, jih nekaj minut blago raztezajmo. Ostanimo visoki v boku noge, katere dvignjena peta že nakazuje korak naprej. In se od silnega tuhtanja ne zgrudimo v prsih.
- S TEŽO MALO NAPREJ V SMERI GIBANJA: Najbolje je, da čutimo svoj center pod popkom in gremo z njim.
- OBČUTIMO, KOT DA SE RAMI UMIKATA VSAKA V SVOJO STRAN: Glejmo naprej, da ne bomo sukali trupa. Roki naj zanihata svobodno in dihajmo polnih pljuč.
Prisotnost v trenutku. Gibanje. Dihanje. Nas samih!