Igra v hoji


Podajmo se na 10 minutni sprehod.

Senca na travniku
Za začetek osvobodimo roki (če nekoga držite za roko, pa naj kar ostaneta združeni), občutimo svoje telo in opazujmo, kam stopajo naša stopala.

  1. NAJ BO MEDENICA KOT PLADENJ, KI NOSI NAPOLNJEN KOZAREC: Povzdignimo namišljen pladenj, da nogi lahkotno zanihata pod njim. Boki se ne zibajo v levo in desno. Naj namesto njih na okolico naredi vtis že s temi ukrepi popravljena telesna drža.
  2. OŽIVIMO STOPALA PROŽNO JIH POLAGAMO NA TLA (BREZ PRETIRANO DVIGNJENIH PRSTOV): Če nas boli v mečih, jih nekaj minut blago raztezajmo. Ostanimo visoki v boku noge, katere dvignjena peta že nakazuje korak naprej. In se od silnega tuhtanja ne zgrudimo v prsih.
  3. S TEŽO MALO NAPREJ V SMERI GIBANJA: Najbolje je, da čutimo svoj center pod popkom in gremo z njim.
  4. OBČUTIMO, KOT DA SE RAMI UMIKATA VSAKA V SVOJO STRAN: Glejmo naprej, da ne bomo sukali trupa. Roki naj zanihata svobodno in dihajmo polnih pljuč.

Prisotnost v trenutku. Gibanje. Dihanje. Nas samih!