Simpatično živčevje, nesimpatičen stres


Gotovo ni veliko ljudi, ki bi rekli, da jim je stres pri srcu. Mnogi se ga bojijo in veliko nas je takih, ki se ga skušamo izogibati. Prepoznamo ga po hitremu srčnem utripu, hitrejšem in plitkejšem dihanju ter drugih neprijetnostih.

Refleksna masaža dlani

Piše: Alja Turnšek

Stres pomeni odziv telesa, pri katerem se sproži simpatični živčni sistem, kadar smo izzvani in nam telo narekuje, naj se podamo v boj oziroma na beg pred grozečimi dejavniki. Ta naravni mehanizem ni škodljiv, če ga doživljamo le tu in tam.

Stres pa predstavlja problem sodobnemu človeku, ki je zaradi številnih obremenitev nenehno izpostavljen izzivom. Med kroničnim stresom je simpatičeno živčenje nepretrgoma aktivirano, kar pomeni, da so naše telo, organi in živci v nenehni pripravljenosti na boj ali beg.

Obramba pred stresom

Daljša izpostavljenost stresu upočasni prebavo in pušča škodljive posledice na organih, zato je priporočljivo, da se stresa čim bolj ubranimo. Pri tem lahko izkoristimo blagodejne učinke masaže, ki deluje kot odlična preventiva proti stresu.

Masaža namreč spodbuja delovanje parasimpatičnega živčevja, ki je dejavno, kadar telo miruje. T. i. parasimpatikus deluje obratno od simpatikusa, saj se aktivira med počitkom, ko upočasni srčni utrip z namenom sprostitve, regeneracije in pridobivanja energije.

Glavni parasimpatični živec v našem telesu se imenuje klatež (vagus), ki oživčuje večino našega prebavnega trakta. Zato parasimpatikus ob upočasnitvi srčnega utripa zelo ugodno deluje tudi na prebavo: spodbudi peristaltiko in izločanje sline ter prebavnih sokov.

Med masažo se telo torej sprosti in preklopi na program za počitek. Aktivira se parasimpatično živčevje, ki zavira delovanje »stresnega« simpatičnega živčevja. Tako z masažo telo izklapljamo iz nenehne pripravljenosti na boj ali beg, zmanjšujemo stres in organe varujemo pred njegovimi negativnimi posledicami.