Piše: Peter Borštnar
Rutinsko delo nam pogosto nudi ugodje in daje občutek varnosti, a se kaj kmalu rado zgodi, da zaradi intenzivnega in k rezultatom usmerjenega dela izgorimo. Počutimo se izpraznjeni, izgubimo voljo in motivacijo za delo. Ostanemo brez energije in kreativnih idej. Takrat si pogosto rečemo: “Naredi končno nekaj zase!”
Tudi sam poznam ta občutek, zato raje pred izgorelostjo in vsakodnevnimi rutinami še pravi čas pobegnem in svojo energijo napolnim z igranjem različnimi rekreativnih športov ali pa z delom na vrtu. Včasih za dušo pošraufam kak star avto. Zadnje čase pa me vse bolj privlači pohodništvo v sredogorju, kjer imata pred težkimi vzponi prednost vztrajnost in strumen korak.
Tokrat sem se v dobri družbi potikal na Jezerskem. V čudovitem kempu Stara pošta je ob pokušanju domačih zeliščnih napitkov beseda nanesla na bližnja Ankova slapova. In ker je voda moj priljubljeni element, ki me sprošča in pomirja, sem sklenil, da se podam na polurno pot do slapov.
Pot je vodila skozi čudovit gozd z mogočnimi smrekami, v katerem sem kmalu uzrl kakšnih 25 metrov visok slap. V zraku je bilo čutiti energijo vode, ki je z bučanjem opozarjala na svojo mogočnost. Nisem se mogel upreti skušnjavi in tako sem stopil pod slap in si privoščil pravo deep massage terapijo. Pritisk in energija vode sta bila silna in impozantna. Previdno sem nastavil ramena in hrbet, tako da je moč vode globoko masirala hrbtne mišice in sprostila napetosti ter odplaknila skrbi.
Po prijetni masaži sem si med vonjavami smrekovih iglic in opazovanjem igre svetlobe, ki je pronicala skozi goste krošnje, privoščil pobeg vase. Med sedenjem me je neprestano preplavljal občutek sreče, da lahko uživam naravo in srkam energijo vode.
Naučil sem se odkriti in ohranjati ravnotežje med dajanjem in prejemanjem, skrbjo za druge in zase ter med delom in užitkom - to je zelo pomembno. Narava nam pri tem mnogokrat ponudi zatočišče in pokaže pravo pot … Večkrat jo moramo poslušati!